03. 01. 2023

Če smo še lani ob tem času z zadovoljstvom izračunavali dobičke, ki so jih v predpreteklem letu vlagateljem prinesle predvsem delniške naložbe in ob tem previdno upali, da se bodo pozitivne donosnosti za vlagatelje nadaljevale, se je konec februarja vse obrnilo na glavo.

Ko je ruska vojska 24. februarja začela vojaški spopad v Ukrajini, se je razviti del sveta odzval z različnimi sankcijami in embargom na uvoz energentov iz Rusije. Evropa se je posledično znašla v energetski krizi in cena plina na najprometnejši evropski borzi v Amsterdamu je avgusta dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost pri 339,2 EUR za mWh (povprečje med letoma 2018 in 2021 je znašalo zgolj 23,3, kar pomeni več kot 14-kratno rast cene). Hitro je postalo jasno, da bo na udaru predvsem evropsko gospodarstvo, saj je ZDA glede plina in nafte praktično samozadostna. Čeprav je marsikdo pričakoval, da bo zaradi vojaške premoči Rusije vojne relativno hitro konec, se to ni zgodilo in ob višjih cenah energentov in hrane ter visoki zaposlenosti se je inflacija v letu 2022 povečala. Svetovni delniški indeks MSCI World je tako na letni ravni izgubil 12,5 %. Med regijami je evropski delniški indeks Stoxx 600 presenetljivo izgubil manj (-10,1 %) kot ameriški S&P 500 (-13,0 %), ki je bolj trpel ob upadu tečajev tehnoloških naložb. Že drugo leto zapored so med pomembnejšimi delniškimi trgi največ izgubili trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets; -14,7 %), kjer velja izpostaviti trdovratno držo Kitajske pri soočanju s koronavirusom ter medle ukrepe za gospodarsko rast in izboljšanje stanja v nepremičninskem sektorju. Kitajska, katere vodenje je še za naslednjih 5 let obdržal dosedanji predsednik Xi, je s svojo ničelno toleranco do okužb z virusom Covid-19 vztrajala skoraj celo leto in šele po oktobrskem zasedanju partije začela rahljati ukrepe. Rast kitajskega BDP naj bi v letu 2022 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada znašala zgolj 3,2 %, kar predstavlja drugo (po letu 2020 z izbruhom pandemije) najnižjo stopnjo gospodarske rasti v zadnjih 46 letih. Delniški indeks kitajskih delnic MSCI China je posledično v letu 2022 izgubil 18,7 %, merjeno v evrih. 

   

Če so bile glavne gospodarske težave v letu 2021 pretrgane dobavne verige zaradi omejevalnih ukrepov pri soočanju s pandemijo (te so se sicer začele izboljševati in bližati stanju pred izbruhom), se je temu v preteklem letu pridružila še rast cen energentov in surovin. Zato ne preseneča, da je med panogami najvišjo, 49,9 % rast beležila energija. Vse skupaj je povzročilo rast inflacije, kakršne zahodni svet ni doživel že desetletja. Sprva precej zadržano, kasneje pa bolj odločno so se na pojav odzvale centralne banke, ki so ena za drugo višale temeljne obrestne mere. Tako kot po finančni krizi se je tudi tokrat hitreje in močneje kot evropska (ECB) odzvala ameriška centralna banka (Fed). Vodstvo Fed-a, ki ima za razliko od ECB dva mandata (t.j. stabilnost cen in polna zaposlenost), je jasno signaliziralo, da želi inflacijo na vsak način znižati in jo približati ciljni stopnji pri 2 %. Kljub temu da se je temeljna obrestna mera v ZDA do konca leta zvišala do 4,5 %, to na trg dela ni imelo bistveno negativnega vpliva, saj se je stopnja brezposelnosti le blago zvišala in je konec novembra znašala 3,7 %. Se je pa med vlagatelji naselil strah, da bomo v letu 2023 videli recesijo v ZDA in Evropi. Ob hitrem zviševanju obrestnih mer so bile posledično najbolj na udaru delnice, ki imajo dobičke daleč v prihodnosti in so istočasno odvisne tudi od gospodarske aktivnosti. Poraženec leta je bila tako avtomobilska panoga, ki je izgubila 43,9 %, na krilih visokega deleža družbe Tesla v indeksu (35,3 %), ki je zabeležila upad tečaja delnice za 62,8 %. Podjetje se je namreč soočalo s težavami pri dobavi vozil in močnejšo konkurenco, poleg tega pa se je ustanovitelj podjetja (kontroverzni Elon Musk) zapletel še v prevzem družbe Twitter, za kar je bil primoran v prodajo delnic Tesle. Druga najslabša panožna skupina za vlagatelje v delnice so bili mediji, med katere spadajo tudi nekatera znana tehnološka imena, na katera so prav tako bolj negativno vplivale višje obrestne mere (-40,1 %). Poleg njih velja izpostaviti še delnice nepremičninskih družb, ki so v zadnjem letu v povprečju izgubile 22,5 %.

Hitro višanje obrestnih mer je vodilo v najslabše leto v zgodovini obvezniških naložb. Te so po dobrem desetletju t.i. poceni denarja izgubile celo več kot osrednji delniški indeksi, in to kljub temu da gre za manj tvegan naložbeni razred v primerjavi z delniškimi naložbami. Če smo se lani spraševali, ali so centralne banke z nizkimi obrestnimi merami trg obveznic naredile neprivlačen, danes po skoku zahtevanih obrestnih mer obveznice ponovno ponujajo višjo pričakovano donosnost za vlagatelje. Ameriške državne obveznice z ročnostjo 10 let so tako lani izgubile 17,41 % in trenutno vlagateljem prinašajo donosnost v višini 3,77 %, medtem ko je tečaj nemške sorodnice upadel za kar 20,85 % in vlagateljem prinaša 2,39 % donosnost.

Kaj v družbi NLB Skladi pričakujemo v letu 2023, si lahko preberete v Analitskem pregledu.