06. 01. 2014

Leto 2013 je vlagateljem, ki so bili s podskladi izpostavljeni delniškim naložbam v razvitem svetu, postreglo z nad 15 % donosnostmi, številni osrednji delniški indeksi razvitih držav pa so presegli rekordne vrednosti, dosežene pred krizo. Razlog za veselje imajo tudi vlagatelji, ki imajo v lasti slovenske delnice, medtem ko so jo slabše odnesli vlagatelji s pretirano izpostavljenostjo razvijajočim se trgom.

Razlogov za nadpovprečne donosnosti delniških naložb v razvitem svetu je več. V primeru podsklada NLB Skladi – Visoka tehnologija delniški lahko izpostavimo okrevanje potrošnika, kar se na primer odraža v rekordnih prodajah pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. V preteklem letu so bili vlagatelji izrazito naklonjeni tudi delnicam farmacevtskih družb, ki so bile do zadnje recesije zapostavljene. Slednje se je odrazilo tudi na donosnosti podsklada NLB Skladi – Farmacija in zdravstvo delniški, pri katerem smo proti koncu leta že opazili (pre)visoka vrednotenja panog, vključenih v podsklad, v primerjavi s preostalim delniškim trgom. Nadpovprečno donosne so bile tudi naložbe v delnice majhnih in srednje velikih družb, ki so zastopane v podskladu NLB Skladi – Dinamični razviti trgi delniški. S postopnim okrevanjem razvitih gospodarstev se je poslovno okolje omenjenih družb bistveno izboljšalo, kar se kaže tako v obstoječem poslovanju kot tudi v obetih za prihodnje poslovanje družb. Omeniti velja še podsklad NLB Skladi – Slovenija delniški, ki je po več letih zapostavljenosti zopet dosegel nadpovprečne donosnosti, predvsem zaradi ugodnih vrednotenj in napovedane privatizacije nekaterih domačih družb, manj pa zaradi samega poslovanja največjih slovenskih borznih družb.

Nižje donosnosti so v lanskem letu dosegli obvezniški podsklad NLB Skladi – Podjetniške obveznice in obvezniška dela obeh uravnoteženih podskladov. Razloge lahko najdemo v postopni rasti obrestnih mer, kar ima najbolj negativen vpliv na donosnost varnih, dolgoročnih obveznic. Kljub temu je bila dosežena pozitivna donosnost zaradi zniževanja kreditnih pribitkov.

Najslabše so jo v lanskem letu odnesli vlagatelji s pretirano izpostavljenostjo do naravnih virov in razvijajočih se trgov. Številne razvijajoče države se spopadajo s previsoko zadolženostjo, političnimi krizami in prepočasnim sprejemanjem strukturnih reform, kar se je odrazilo na donosnosti podsklada NLB Skladi – Visoko rastoča gospodarstva in posledično tudi na donosnosti podsklada NLB Skladi – Naravni viri delniški, saj so bile v preteklih letih ravno razvijajoče se države glavni generator rasti povpraševanja po surovinah.Poleg tega je na omenjene trge negativno vplival tudi postopen odliv kapitala iz omenjene regije, zaradi višanja obrestnih mer v ZDA.

Podsklad krovnega sklada NLB Skladi	Donosnost v 2013 (31.12.2012-31.12.2013)
NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški	+26,82%
NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški	+25,77%
NLB Skladi - Dinamični razviti trgi delniški	+23,33%
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški	+16,82%
NLB Skladi - Razvita Evropa delniški	+15,40%
NLB Skladi - Slovenija delniški	+15,07%
NLB Skladi - Globalni delniški	+8,69%
NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški	+6,92%
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški	+6,63%
NLB Skladi - Globalni uravnoteženi	+5,19%
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi	+1,25%
NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR	+0,69%
NLB Skladi - Azija delniški	-3,98%
NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški	-8,85%
NLB Skladi - Naravni viri delniški	-11,94%

Če bi sodili po delniških trgih se v letošnjem letu obeta višja gospodarska rast in postopno zniževanje brezposelnosti v razvitem svetu. Še naprej pa lahko pričakujemo nestanovitne razmere na razvijajočih se trgih.