01. 10. 2012

Si predstavljate, da lahko s samo 40 evri na mesec postanete lastnik družb, kot so Apple, BMW, Bayer, Coca-Cola in druge? Vaših 40 evrov na mesec se plemeniti vzporedno z gibanjem tečajev delnic in izplačanih dividend, obenem pa ne potrebujete nikakršnega poznavanja finančne teorije, poslovanja družb in borznih trgov.

Vse te naloge namrec za vas opravijo izkušeni financni analitiki in upravitelji premoženja. Strah glede varnosti vaših prihrankov je povsem odveč, saj se boste verjetno kar strinjali, da je nalaganje v delnice največjih  svetovnih družb, tako imenovanih bluechipov, nekoliko manj rizicno od nakupov raznih balkanskih delnic ali cudnih produktov z visokimi obrestnimi merami.

Z zgolj 40 evri na mesec v boljšo prihodnost! 
V podskladih krovnega sklada NLB Skladi lahko varčujete z zgolj 40 evri na mesec. Varčevanje je povsem brez obveznosti, vplačila lahko prosto prilagajate svojim zmožnostim in potrebam, vaša privarčevana sredstva v izbranem podskladu pa niso vezana, saj lahko kadar koli zahtevate  izplačilo. Čeprav se 40 evrov na mesec dolgorocno ne zdi veliko, prinaša za marsikoga nepričakovane rezultate.

Čeprav se 40 evrov na mesec dolgoročno ne zdi veliko, prinaša za marsikoga presenetljive rezultate.

Na dolg rok varčujmo v delnicah!
Splošno prepričanje je, da so delnice tvegana naložba. Trditev drži predvsem na kratek rok, saj delniški tečaji tudi dnevno precej nihajo, medtem ko se na dolg rok tveganje delniških naložb močno zmanjša. Še vec. Če želimo zmanjšati tveganje svojega premoženja kot celote, mora le-to   vključevati tudi delniške naložbe. Razlog za to gre iskati v manjši povezanosti donosnosti delniških naložb z drugimi naložbenimi kategorijami in dejstvu, da so delnice zelo dober šcit pred inflacijo (vec o tem na povezavi www.nlbskladi.si/zascitite-se-z-nalozbo-v-delniske-vzajemne-sklade). Analiza realne donosnosti, ki sta jo na primeru ZDA pripravila Wilson in Jones (1), pokaže, da se po letu 1973, zlasti zaradi pojava inflacije in njene izrazite nepredvidljivosti ter spremenljivosti, tveganost celotnega portfelja vlagatelja zniža, ce se v portfelj vkljucuje tudi delniške naložbe. Takšna sestava portfelja je postala obcutno manj tvegana od nalaganja izkljucno v državne obveznice, analogno pa lahko sklepamo tudi pri naložbah izkljucno v vezane depozite, saj gre v obeh primerih za naložbe s fiksno donosnostjo. Odpovedovanje varcevanju v delnicah prinaša nezanemarljive oportunitetne izgube zaradi njihove visoke pricakovane donosnosti. Te izgube bi moral pri svojih naložbenih odlocitvah upoštevati vsak vlagatelj.

Postopno varcevanje kot neprebojni jopic za krizo
Rezultati vlagateljev (tudi v vzajemne sklade) po svetu v zadnjih nekaj desetletjih kažejo, da so vlagatelji, ki so prihranke v vzajemne sklade nalagali periodicno, enakomerno in dolgorocno, v povprecju ustvarili precej višjo donosnost od vlagateljev, ki so nalagali enkratne vecje zneske (2). Razlog za ta presenetljivi rezultat pricakovana donosnost enkratne naložbe na delniške trge teoreticno namrec presega pricakovano donosnost pri postopnem varcevanju, saj se na pricakovano rastocem trgu dlje casa plemeniti vecji znesek gre iskati v psihologiji vlagateljev. Postopno varcevanje, ki ga spremlja periodicno nalaganje enakih zneskov, navadno prinaša precej vecjo disciplino. Vlagatelj namrec manjše zneske nalaga tako v casih padajocih kot rastocih delniških trgov. Ko so vrednosti nizke, dobiva vse vec in vec enot premoženja za isti znesek, zato se  njegovo premoženje v fazi rasti hitreje povecuje. Vlagatelji, ki v vzajemne sklade nalagajo enkratne zneske, pa namesto da bi svoje pozicije v casih padcev povecevali, sredstva pogosto celo izplacujejo in na trg ponovno vstopajo šele po daljših, praviloma zamujenih obdobjih rasti.

Simulacija privarcevanih zneskov pri postopnem varcevanju v delniškem skladu

Predvidena izguba ob koncu varcevanja pri dolgorocnem postopnem varčevanju v naložbi s fiksnim donosom v primerjavi z varčevanjem v delnicah

Slika 1 kaže gibanje premoženja vlagatelja, ki je v podsklad NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški zacel vplačevati v zacetku leta 2008, torej na predkriznem vrhu delniških tečajev. Vlagatelj je disciplinirano vplačeval po 40 evrov mesečno vsakega 18. v mesecu, v simulaciji pa so upoštevani vsi stroški, ki so vlagatelja bremenili v casu varčevanja. Kljub varčevanju med eno najhujših financno-gospodarskih kriz v zgodovini človeštva je hipotetični vlagatelj dosegel pozitivno donosnost. 18. septembra  2012 je bila njegova naložba v podskladu NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški vredna 3.087 evrov, skupaj pa je v ta podsklad vplacal 2.780 evrov. Čeprav rezultat,  gledano izolirano od razmer, ni nic posebnega, pa je, ce upoštevamo institucionalno varnost prihrankov v vzajemnih skladih, njihovo likvidnost in razmere na delniških trgih (padec VEP za vec kot 8 odstotkov v tem casu), vec kot zadovoljiv.

Postopna varčevanja so za vsakogar!
Postopno varčevanje v podskladih krovnega sklada NLB Skladi je primerno za vsakogar. Optimalno bo zadovoljilo zlasti dolgoročne cilje, kot sta dodatek k verjetno nizki državni pokojnini in zagotavljanje svetle prihodnosti otrok, pa tudi cilje bolj kratkorocne narave, kot sta varcevanje za  nakup luksuznih dobrin ali varcevanje kar tako. Pestra ponudba postopnih varcevanj NLB Skladi ustreza vsem okusom in potrebam vlagateljev, vec o njej pa si lahko preberete na naslednji strani. Celo za najkonzervativnejše vlagatelje imamo rešitev - postopno varcevanje v obvezniškem  podskladu, ki je tudi najcenejše in obenem izjemno likvidno.

Postopno varcevanje v podskladu NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški v casu financne krize

NLB Skladi - Varcevalni nacrt brez pologa

NLB Skladi - Fleksibilni varcevalni nacrt

NLB Skladi - Veliki varcevalni nacrt