19. 06. 2017

Ameriška centralna banka kljub v zadnjem obdobju mešanim makroekonomskim podatkom nadaljuje z dvigi referenčne obrestne mere. V Združenem kraljestvu so zaenkrat ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno, kitajsko gospodarstvo pa kaže znake stabilizacije.

V EUR	V zadnjem tednu (9.6.2017 - 16.6.2017)	Letos (31.12.2016-16.6.2017)*
Svet - MSCI World*	+0,15 %	+4,95 %
ZDA - S&P 500*	+0,20 %	+3,44 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,41 %	+10,12 %
Japonska - Topix*	+0,05 %	+5,35 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,33 %	+10,55 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Pretekli teden je ameriška centralna banka (Fed) pričakovano še drugič letos dvignila referenčno obrestno mero in ohranila napoved o dodatnem dvigu v preostanku letošnjega leta. Guvernerka Fed Janet Yellen je ob najavi dviga pojasnila še, da je trenutno nekoliko nižja inflacija le prehoden pojav ter da pričakuje nadaljnjo krepitev ameriške gospodarske rasti in trga dela v preostanku leta. Objavila pa je tudi načrt skorajšnjega začetka zmanjševanja 4.500 milijard USD vrednega portfelja ameriških državnih in drugih obveznic, ki jih je Fed kupoval po začetku finančne krize. Ta bo po napovedih pričel svojo bilanco zmanjševati postopoma, in sicer za 6 milijard USD mesečno, nato pa bo vsake tri mesece zmanjševanje povečal še za dodatnih 6 milijard USD, vse dokler ne bo mesečno zmanjševanje bilance doseglo 30 milijard USD. Ukrepi Fed-a so tudi razlog za porast zahtevanih donosnosti 1-letnih ameriških državnih obveznic v preteklem tednu na 1,20 %, kar je najvišja zahtevana donosnost vse od leta 2008. Nasprotno pa so se donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic zaradi bojazni o vplivu omenjenih ukrepov na gospodarstvo v preteklem letu znižale na najnižjo raven po predsedniških volitvah.

Populizem v Franciji je, kot kaže, vsaj začasno izgubil zalet. Stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona En Marche! je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah dosegla absolutno večino, kar bo stranki olajšalo izpeljavo nepopularnih reform. Medtem pa v Združenem kraljestvu najvišja raven inflacije v zadnjih štirih letih (2,9 % majska inflacija na letni ravni) načenja britanskega potrošnika (zasebna potrošnja se je maja skrčila za 0,8 %). Tako so bili angleški centralni bankirji pred dilemo: ali dvigniti ključno obrestno mere z namenom zajezitve inflacije, a s tem tvegati negativen vpliv na gospodarstvo, ali ohraniti ključno obrestno mero nespremenjeno. Na srečanju centralnih bankirjev pretekli teden so sicer ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno, a pri tem ne čudi, da je skoraj polovica  predstavnikov angleške centralne banke glasovalo za dvig. Omeniti velja še Grčijo, ki so ji posojilodajalke v preteklem tednu odobrile nov paket pomoči v višini 8,5 milijarde EUR. Grčiji se zaenkrat ni uspelo izpogajati delnega odpisa dolga, čeprav sodeč po izjavah predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada, ki so sodelovanje pri pomoči pogojevali prav s potrebnimi delnimi odpisi, to postaja čedalje bolj verjetno. Pogajanja o odpisu naj bi se sicer znova nadaljevala čez leto dni.

Medtem pa še naprej ni videti konca ekspanzivne denarne politike japonske centralne banke (BoJ). Pretekli teden je BoJ pričakovano ohranila nespremenjeno denarno politiko. Ciljna zahtevana donosnost 10-letne japonske državne obveznice ostaja 0,0 %, BoJ pa bo še naprej odkupovala za 80.000 milijard jenov japonskih državnih obveznic letno. Kljub dolgotrajnosti zelo ohlapne denarne politike napovedi japonske gospodarske rasti ostajajo skromne, inflacija pa pojemajoča.

Med razvijajočimi trgi velja izpostaviti Kitajsko. Kitajska industrijska proizvodnja je maja porasla za 6,5 % glede na lanski maj, maloprodaja pa se je zvišala za 10,7 %. Nasprotno so investicije v osnovna sredstva dosegle nižjo rast od pričakovane, kar nakazuje uspešnost partijskih ukrepov, s katerimi skuša Kitajska omejiti špekulacije na nepremičninskem trgu. Ob trenutnem trendu bo Kitajska zelo verjetno dosegla zastavljeno 6,5 % gospodarsko rast v letošnjem letu. Mednarodni denarni sklad je v preteklem tednu tudi dvignil napoved letošnje kitajske gospodarske rasti s 6,6 % na 6,7 %. Kljub dobrim kitajskim objavam pa so delniški trgi v razvoju v povprečju dosegli negativne tedenske donosnosti, deloma je razlog ravno v manj ohlapni denarni politiki Fed-a.

Amazon je v preteklem tednu objavil prevzemno ponudbo za ameriško trgovsko verigo Whole Foods, katere tečaj delnice je po objavi ponudbe porasel kar za 29,10 %, rahlo nad prevzemno ponudbo Amazona. Slednje nakazuje, da investitorji pričakujejo boljšo konkurenčno prevzemno ponudbo. S prevzemom družbe Whole Foods bi Amazon pridobil 430 trgovin na elitnih lokacijah v ZDA, s katerimi bi pomembno obogatil svojo prisotnost v fizičnih trgovinah in tudi lažje povečal spletno prodajo živil.