11. 03. 2019

Ameriški trgovinski primanjkljaj, ki si ga predsednik Trump tako želi zmanjšati, je v lanskem letu dosegel najvišjo raven v zadnjem desetletju. Evropa in Kitajska sta na upočasnjevanje gospodarske rasti odgovorili z novimi stimulativnimi ukrepi, kitajskim potrošnikom pa se obeta znatno cenejša potrošnja.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (01.03.2019-08.03.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-08.03.2019)*
Svet - MSCI World*	-0,98%	+11,43%
ZDA - S&P 500*	-1,03%	+11,95%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,77%	+10,35%
Japonska - Topix*	-0,77%	+6,57%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,90%	+8,93%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V preteklem tednu objavljene makroekonomske objave v ZDA ne nakazujejo večjega vpliva upočasnjevanja globalnega gospodarstva na ameriško gospodarsko rast. Vrednosti anketnih proizvodnih in storitvenih indeksov kažejo na nadaljevanje robustne gospodarske rasti tudi v nadaljevanju letošnjega leta. Ameriški nepremičninski trg, ki je konec lanskega leta tudi zaradi rastočih, a še vedno nizkih hipotekarnih obrestnih mer kazal znake upočasnjevanja, je v februarju znatno okreval. Slednje potrjujeta tako rast števila izdanih novih gradbenih dovoljenj kot tudi rast števila začetih gradenj stanovanjskih objektov. V petek je sicer nekoliko razočarala objava februarja ustvarjenih novih delovnih mest v zasebnem sektorju, kar so nekateri analitiki pripisali slabšim vremenskim razmeram. Velja pa poudariti, da 3-mesečno povprečje števila ustvarjenih delovnih mest še vedno kaže na dobro kondicijo ameriškega trga dela, kar potrjuje tudi za februar objavljena 3,4 % letna rast plač v zasebnem sektorju.

Blagovni trgovinski primanjkljaj ZDA je v lanskem letu dosegel vrednost 891,3 milijarde USD, kar je najvišja vrednost v zadnjih 10 letih. Do rasti je prišlo kljub napovedim predsednika Trumpa, da bo naredil vse, da se trgovinski primanjkljaj zmanjša. Razlog, zakaj mu to v lanskem letu ni uspelo, pa so med drugim tudi njegovi uspešni ukrepi za hitrejšo ameriško gospodarsko rast. Slednje je pozitivno vplivalo na rast ameriškega uvoza, saj je tamkajšnji potrošnik v zelo dobri kondiciji, medtem ko je bila rast izvoza zaradi upočasnjevanja globalne gospodarske rasti počasnejša.

Dogajanje na evropskih borzah je zaznamovala ECB z znižanjem napovedi gospodarske rasti evroobmočja za letošnje leto z 1,7 % na 1,1 %. Razloga za znižanje sta predvsem upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, ki je pomembna evropska trgovinska partnerica, in nadaljevanje sage o brexitu, ki še naprej vnaša negotovost v evropski poslovni prostor. Glede na bolj pesimistične gospodarske obete in zapadanje kreditov, danih v preteklih ciklih ciljnega kreditiranja, ni presenetljivo, da bo ECB s septembrom oživila program ciljnega kreditiranja bank (ang. TLTRO-III). Dodatno pa je predsednik ECB Mario Draghi napovedal, da se bo predvideno obdobje rekordno nizke referenčne obrestne nadaljevalo tudi po poletju, in sicer vsaj do konca letošnjega leta. Povedano je imelo pomemben vpliv na vrednost evra, ki je po objavi v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil nekaj več kot pol odstotka svoje vrednosti, in tudi na upad tečajev bančnih delnic, saj bo podaljšano obdobje nizkih obrestnih mer dlje časa negativno vplivalo na obrestne marže bank.

Upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, ki naj bi po najnovejših napovedih v letošnjem letu znašala med 6,0 % in 6,5 %, je med drugim razlog za negativno donosnost kitajskih delnic. Na zaostrene razmere je kitajska partija v preteklem tednu odgovorila z dodatnimi spodbudami gospodarstvu v višini 5 % njihovega BDP. Približno polovica sredstev bo namenjena novim infrastrukturnim projektom, s katerimi želijo spodbuditi proizvodno aktivnost, drugo polovico pa bodo Kitajci prejeli v obliki znižanja davkov. Kitajska bo tako znižala davek na dodano vrednost v proizvodnem sektorju s 16 % na 13%, v gradbeništvu in transportu z 10 % na 9 %, v storitvenem sektorju, kjer davek na dodano vrednost znaša 6 %, pa bodo uvedene dodatne olajšave.