02. 11. 2021

Upočasnjevanje gospodarske rasti v ZDA vliva upanje vlagateljem, da se bodo inflacijska pričakovanja v prihodnjih četrtletjih znižala. ECB ne namerava zaključiti programa odkupa dolžniških vrednostnih papirjev vsaj do marca 2022, obstaja pa tudi možnost izglasovanja novega programa odkupov. Tržna kapitalizacija Tesle presegla 1.000 milijard USD.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (22.10.2021 - 29.10.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 29.10.2021)
Svet - MSCI World*	+1,59%	+27,01%
ZDA - S&P 500*	+2,17%	+31,42%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,80%	+22,11%
Japonska - Topix*	+0,21%	+8,97%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,39%	+5,94%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V preteklem tednu objavljeni makroekonomski podatki so nakazali na upočasnjevanje gospodarske rasti v ZDA. Gospodarska rast se je s +6,7 % v drugem četrtletju znižala na +2,0 % v tretjem četrtletju. Povprečje pričakovanj analitikov je sicer znašalo +2,7 %. Nižjo gospodarsko rast od pričakovane gre pripisati predvsem nižji prodaji osebnih avtomobilov, manjšemu prometu v restavracijah in tudi nižji prodaji nepremičnin od pričakovane. Inflacija brez upoštevanja cen energentov in hrane je v oktobru na letni ravni znašala 3,6 %, kar je nekoliko manj od povprečja pričakovanj analitikov. Upočasnjevanje gospodarske rasti so vlagatelji sprejeli dokaj pozitivno, saj pričakujejo, da bo nižja gospodarska rast v prihodnjih mesecih nekoliko znižala inflacijske pritiske, kar bi lahko pomenilo počasnejšo rast obrestnih mer v prihodnjem letu.

Na ravni posameznih podjetij velja izpostaviti družbo Tesla, katere tržna kapitalizacija je v preteklem tednu presegla mejo 1.000 milijard USD. Za primerjavo, minuli teden sta tržni kapitalizaciji Amazona in Appla znašali 1.700 oziroma 2.500 milijard USD. Razlog za rast tečaja delnice družbe Tesla je tudi napoved, da bo družba Hertz, ki se ukvarja z izposojo avtomobilov, za svoj vozni park naročila kar 100.000 Teslinih avtomobilov.

Gospodarska rast v evroobmočju je po prvih ocenah v tretjem četrtletju na letni ravni znašala +2,2 %, kar je malenkost več kot v drugem četrtletju. Med večjimi gospodarstvi sta pozitivno presenetili predvsem Francija in Italija. Prve ocene nakazujejo tudi, da je inflacija v evroobmočju v oktobru na letni ravni znašala +4,1 %, kar je največ v zadnjih 13 letih. V primeru, da se v izračunu ne upošteva visoko spremenljivih cen hrane in energentov, pa je inflacija znašala 2,1 %.

Predsednica ECB Christine Lagarde je sicer poudarila, da bi visoka inflacija lahko vztrajala dlje časa od prvotnih pričakovanj in ocenila, da bi se inflacija lahko znižala pod 2 % do konca leta 2023. Poudarila je tudi, da bo ECB nadaljevala z odkupi dolžniških vrednostnih papirjev do marca 2022 kot je bilo prvotno predvideno. Je pa Christine Lagarde poudarila še, da obstaja možnost izglasovanja novega, manjšega programa odkupa dolžniških vrednostnih papirjev, ki bi ga ECB izvajala po marcu 2022. Z novim programom bi ECB omogočila bolj postopno ukinitev odkupa dolžniških vrednostnih papirjev, kar bi olajšalo prilagoditev bank in posredno izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev novim razmeram.

Nekoliko nižje cene surove nafte, upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti in nejasnosti okoli reševanja prezadolženega kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande so razlogi za negativno tedensko donosnost delnic trgov v razvoju.