12. 01. 2015

ZDA so se glede na stopnjo brezposelnosti vrnile v predrecesijske čase. Evropa še naprej išče sprejemljive ukrepe za pospešitev gospodarske rasti in prekinitev deflacijskih groženj. Počasnejši umik denarnih spodbud ameriškemu gospodarstvu s pozitivnim vplivom na vrednosti valut držav v razvoju.

 

Regija	V zadnjem tednu (2.1.2015-9.1.2015)*	Letos (31.12.2013 - 9.1.2015)*
Svet - MSCI World*	+0,28%	+0,73%
ZDA - S&P 500*	+0,86%	+1,58%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,00%	-1,35%
Japonska - Topix*	+1,55%	+9,60%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,34%	+2,82%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Iz ZDA so tudi pretekli teden prihajale novice o okrevanju trga dela. Ameriško gospodarstvo je samo v decembru v privatnem sektorju (neupoštevaje kmetijstvo) ustvarilo kar 241.000 novih delovnih mest. Slabo polovico novih delovnih mest so ustvarila majhna podjetja z do 50 zaposlenimi, kar nakazuje na optimistična pričakovanja ameriških podjetnikov glede prihodnjih gospodarskih razmer v ZDA. Stopnja brezposelnosti se je tako spustila na 5,6 %, kar je najnižja raven brezposelnosti v ZDA po juniju 2008. Padanje brezposelnosti ob nadpovprečno visoki stopnji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet izboljšuje pogajalsko pozicijo ameriških delavcev in bi lahko v letošnjem letu znatno vplivalo na rast plač v ZDA. Vidno okrevanje ameriškega gospodarstva in nadaljevanje težav evropskega gospodarstva sta tudi razloga za znaten porast ameriškega dolarja v primerjavi z evrom (+1,34 %).

Nadaljevalo se je tudi upadanje cene surove nafte. Cena sodčka zahodnoteksaške surove nafte je v sredini lanskega leta dosegla skoraj 108 USD za sodček, pretekli teden pa je zaključila pri ceni 48,21 USD. Upad cene nafte sicer negativno vpliva na dobičkonosnost in investicije energetskega sektorja, hkrati pa se s padanjem cen surove nafte povečuje razpoložljiv dohodek potrošnika, katerega potrošnja predstavlja dobri dve tretjini ameriškega BDP. Pretekli teden so tako v povprečju tečaji delnic ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s črpanjem surove nafte, izgubili 6,53 % svoje vrednosti, medtem ko so tečaji delnic iz panoge maloprodaja v povprečju pridobili 7,08 %. Kako so se ameriška podjetja prilagodila novim razmeram in kakšna so njihova pričakovanja za prihodnja četrtletja, bo deloma že razvidno iz poslovnih rezultatov za zadnje lansko četrtletje, ki jih bodo podjetja začela objavljati danes.

Evropske borze so pretekli teden večinoma zaključile v negativnem območju. Po objavi podatka, da je deflacija v Evropi v novembru dosegla kar 0,2 % (na letni ravni), so se okrepile špekulacije o skorajšnjem dodatnem rahljanju denarne politike ECB, kar je kratkoročno dvignilo večino tečajev delnic v Evropi. Pozitivna novica je prišla tudi iz kabineta nemške kanclerke Angele Merkel, ki je nakazala pripravljenost na nova pogajanja z Grčijo, tudi v primeru menjave oblasti po parlamentarnih volitvah, ki bodo v Grčiji potekale konec meseca januarja. Proti koncu tedna pa je med vlagatelji znova prevladal pesimizem. Razloge gre iskati predvsem v špekulacijah, da bo odkup t.i. obveznic, kritih s stvarnim premoženjem, s strani ECB premalo obsežen, da bi prekinil deflacijska pričakovanja in spodbudil gospodarsko rast. Dodatno negotovost je na trg vnesla tudi novica o dokapitalizaciji španske banke Santander v višini slabih 10 % kapitala družbe. Družba se je odločila za dokapitalizacijo predvsem z namenom izboljšanja kapitalske ustreznosti banke, kar bi banki v prihodnosti omogočilo dodatno širitev poslovanja. Vlagatelji so vpisali nove delnice družbe v manj kot štirih urah, kljub temu pa je tečaj delnice banke v petek zaključil trgovanje 4,7 % pod dokapitalizacijsko ceno novih delnic. Omenjene negativne novice so tako razlog za v povprečju kar 5,93 % upad tečajev evropskih bančnih delnic.

Pozitivno donosnost so v povprečju dosegli tečaji delnic družb s sedežem na trgih v razvoju. Vlagatelji so bili naklonjeni predvsem delnicam družb iz držav, ki so neto uvoznice nafte, nekoliko manj pa ruskim delnicam. Dodaten pozitiven vpliv na donosnost delnic trgov v razvoju je bila napoved Fed-a, da v kratkem še ne bo prišlo do dviga obrestnih mer v ZDA. Novica se je bolj kot na kapitalskih trgih odrazila na valutnih trgih, tako je turška lira v primerjavi z evrom pridobila kar 3,57 %, indijska rupija pa 3,42 %.