06. 03. 2017

Ameriško gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem. Pretekli teden sta podatka o rasti novih naročil v ameriških podjetjih in o rekordno močnem trgu dela še dodatno tlakovala pot prvemu letošnjemu dvigu referenčne obrestne mere. Pospešila pa je tudi evropska gospodarska rast, kar se je odrazilo v znatni donosnosti evropskih delnic v preteklem tednu.

V EUR	Donosnost v zadnjem tednu (24.2.2017 - 3.3.2017)*	Donosnost letos (31.12.2016-3.3.2017)*
Svet - MSCI World*	+0,51 %	+5,43 %
ZDA - S&P 500*	+0,73 %	+6,29 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,41 %	+3,82 %
Japonska - Topix*	-1,38 %	+4,42 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,25 %	+7,83 %

*vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR; vir: Bloomberg.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je pretekli teden zabeležil še četrto zaporedno tedensko rast. Vlagatelji so med drugim pozitivno ocenili prvi govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa v ameriškem kongresu, ki je minil v bistveno bolj spravnem tonu kot njegovi siceršnji govori v javnosti. Hkrati so bile solidne tudi makroekonomske objave, med katerimi velja izpostaviti anketni indeks proizvodne aktivnosti za februar (PMI Manufacturing), pri čemer je rast novih naročil v ameriških podjetjih, ki je dosegla najvišji nivo v več kot zadnjih treh letih, imela znaten učinek na vrednost anketnega indeksa. Slednje potrjuje, da je ameriško gospodarstvo še naprej zelo konkurenčno kljub vse močnejšemu dolarju v primerjavi z ostalimi valutami. Omeniti velja še okrevanje ameriškega trga dela. Število novih zahtevkov za brezposelnost se je znižalo na najnižjo raven od začetka leta 1973. Podatek je poveden še posebej ob dejstvu, da je število delovno aktivnega prebivalstva v ZDA leta 1973 znašalo približno 89 milijonov delavcev, danes pa že skoraj 160 milijonov. Glede na robustno ameriško gospodarsko rast ni presenetljivo, da je v preteklem tednu guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen dokaj jasno namignila na prvi dvig referenčne obrestne mere v letošnjem letu, ki naj bi se zgodil še v tem mesecu. Na dolžniškem trgu je tako, predvsem na kratkem delu krivulje, prišlo do znatnega porasta donosnosti ameriških obveznic. Zahtevana donosnost 2-letne ameriške državne obveznice je tako v preteklem tednu dosegla najvišjo raven po koncu leta 2008.

Makroekonomski podatki pa so potrdili tudi hitrejše gospodarsko rastevroobmočja. Poslovna aktivnost, ki jo meri inštitut IHS Markit, je v evroobmočju, predvsem na račun izvozne aktivnosti evropskih podjetij, v februarju rasla najhitreje po letu 2009. Medtem ko zahtevane donosnosti kratkoročnih nemških obveznic vztrajajo v negativnem območju, pa je 10-letna nemška državna obveznica presegla +0,3 % zahtevano donosnost. Med vzroki za to lahko izpostavimo več kot 2 % inflacijo v Nemčiji, visoka pričakovanja glede prihodnje nemške gospodarske rasti in deloma tudi skorajšnji dvig referenčne obrestne mere v ZDA.

Guverner japonske centralne banke (BoJ) Haruhiko Kuroda je pretekli teden dejal, da se japonska inflacija zelo počasi oziroma prepočasi približuje 2 % stopnji in zato BoJ namerava nadaljevati z ekspanzivno denarno politiko. Kot razlog za počasno rast inflacije je navedel prepočasno rast plač, kljub dejstvu, da je japonsko gospodarstvo praktično na polni zaposlenosti.

Dobre novice pa prihajajo s Kitajske, kjer gospodarski podatki, denimo podatki zasebnega inštituta Caixin, nakazujejo na nadaljevanje gospodarske rasti na Kitajskem. Slednje kitajskim uradnikom omogoča, da se bolj posvetijo reformam, ki bodo pospešile prestrukturiranje kitajskega gospodarstva v potrošno naravnano gospodarstvo. Med 5. in 15. marcem sicer poteka zasedanje kitajske komunistične partije, po katerem bodo predvidoma objavili ciljno gospodarsko rast, proračunski primanjkljaj in ciljno inflacijo v letošnjem letu. Slabše novice pa prihajajo iz Mehike. Mehiška centralna banka je že petič znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto. Gospodarska rast v naj bi se upočasnjevala predvsem zaradi napovedi ameriškega predsednika, da bo začel nova pogajanja o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu (NAFTA), in tudi zaradi njegove napovedi o uvedbi mejnega davka. Slednjega bodo plačevala podjetja, ki bodo uvažala mehiške proizvode v ZDA.