06. 01. 2025

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 17, št. 1, januar 2025.

Pri ocenjevanju privlačnosti posameznih delniških trgov upoštevamo gospodarske trende, politična tveganja in vrednotenja. V prvem koraku trge razvrstimo na podlagi pričakovanj o gospodarski rasti v letu 2025, pričakovane denarne politike in inflacije. Nato tako razvrščene trge prilagodimo glede na vrednotenja, pri čemer upoštevamo tudi morebitna politična tveganja. Trenutno se soočamo s solidno gospodarsko sliko in rahlo nadpovprečnimi vrednotenji v ZDA, medtem ko je v večini drugih držav situacija ravno obratna.

ZDA

Ugodno okolje, visoka vrednotenja

Delniški tečaji ameriških podjetij bodo v letu 2025 podprti s solidno gospodarsko rastjo, ohlapnejšo denarno politiko, fiskalnimi ukrepi in nižjimi davki. Nizko strateško tveganje dodatno povečuje privlačnost ameriških delnic. Čeprav so vrednotenja na prvi pogled nekoliko nadpovprečna, obstaja več razlogov, zakaj ameriške delnice ostajajo zanimiva izbira za vlagatelje in zakaj smo ameriškim delnicam rahlo nadpovprečno naklonjeni.

Trend dobičkov

Nadpovprečno visoka vrednotenja ameriških delnic so v veliki meri posledica visoko vrednotenih podjetij iz t. i. skupine "veličastnih 7", ki ima delniškem indeksu S&P 500 skoraj 35-odstotno utež. Njihova visoka vrednotenja temeljijo na nadpovprečnih stopnjah rasti poslovanja in dobičkov. Preostali del trga pa je rahlo podpovprečno vrednoten, zaradi česar je enakomerno tehtan indeks S&P 500² povprečno vrednoten. Prav tako pričakujemo ugodno dinamiko rasti dobičkov v prihodnjih letih. Verjamemo, da bo rast dobičkov spodbujena z višjo produktivnostjo dela, nižjimi plačnimi pritiski, davki, cenami surovin in energentov ter nižjimi obrestnimi merami. Za leto 2025 pričakujemo, da bo rast delniških tečajev temeljila predvsem na rasti dobičkov, za razliko od leta 2024, ko so bili pomemben dejavnik višja vrednotenja.

Umetna inteligenca

Pričakujemo, da bodo investicije v razvoj in implementacijo umetne inteligence v letu 2025 dosegle nove rekordne ravni. Podjetja, ki so vodilna v razvoju tehnološke in programske opreme za umetno inteligenco, bodo še naprej prejemala rekordno visoka naročila, kar jim bo omogočalo ohranjanje nadpovprečne dobičkonosnosti. Prav tako pričakujemo, da bo več podjetij doseglo komercialni uspeh pri prodaji storitev, ki temeljijo na uporabi umetne inteligence.

Pozitiven vpliv Donalda Trumpa

V letu 2025 pričakujemo okrepljene napore nove ameriške administracije za deregulacijo tako v zasebnem kot javnem sektorju, kar bo pozitivno vplivalo na več industrij. Finančna industrija bo največ pridobila, saj se bodo regulatorni stroški zmanjšali, obenem pa se bo povečala možnost prevzemov in združitev znotraj panoge. Prav tako bodo pomembne koristi deležni sektorji farmacije, biotehnologije in zdravstvene opreme, kjer bo po pričakovanjih lažje patentiranje novih zdravil in pripomočkov. Poleg tega bo širša uporaba umetne inteligence še dodatno znižala stroške raziskav in razvoja.

Avtomobilska industrija bo pridobila z lažjim dostopom do dovoljenj za testiranje avtonomnih vozil, medtem ko bodo velika tehnološka podjetja občutila manj regulatornih pritiskov, saj je pričakovano zmanjšanje zahtev po razdelitvi teh korporacij na več delov. Vojaška industrija bo deležna dodatnih spodbud za razvoj naprednega orožja in tehnoloških rešitev, kar vključuje tudi povečana sredstva za obrambo in raziskave. Celovita deregulacija bo tako v letu 2025 spodbudila poslovno dinamiko v več ključnih sektorjih in prispevala k večji konkurenčnosti ameriškega gospodarstva.

Negativen vpliv Donalda Trumpa

Manj smo naklonjeni naložbam v zelene vire energije, saj njihov razvoj ni na prednostni listi administracije Donalda Trumpa. Deregulacija naftnega sektorja bo spodbujala povečano proizvodnjo surove nafte, kar bo omejevalo rast cene te surovine in posledično zmanjšalo privlačnost naložb v naftna podjetja. Trumpova politika podpira domačo energetsko industrijo, vključno s premogom in jedrsko energijo, kar bo ustvarilo priložnosti za nekatere energetsko intenzivne panoge, vendar bo hkrati oviralo prehod na čistejše vire energije.

Trgovinske vojne, čeprav omejenega vpliva na ZDA, bi lahko imele posledice za panogo hrane in pijače, predvsem zaradi odvisnosti od uvoženih surovin in sestavin. Vpliv bo verjetno trajal, dokler ne bodo izpogajani novi trgovinski sporazumi z državami izvoznicami. Kljub temu pa ohlapnejša regulacija v drugih sektorjih, kot so transport in potrošniški izdelki, ustvarja priložnosti za izbrane naložbe.

Druge priložnosti

Po več letih zapostavljenosti pričakujemo, da bo leto 2025 donosnejše za mala in srednje velika ameriška podjetja. Optimizem temelji na pričakovanjih o nižjih obrestnih merah, znižanih davkih in manjši regulativni obremenitvi. Ta podjetja, ki večino poslovanja ustvarijo znotraj ZDA, bodo tudi manj izpostavljena negativnim vplivom trgovinskih vojn in slabšim gospodarskim razmeram v tujini, kar jih postavlja v ugodnejši položaj.

Poleg tega bo v vse bolj multipolarnem svetu naraščajoča pomembnost intelektualne lastnine in varnost strateško ključnih energetskih, vodnih in drugih infrastrukturnih sistemov še okrepila vlogo podjetij, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo. Ta sektor bo ključnega pomena za zaščito poslovanja in nacionalne varnosti, kar ustvarja dolgoročne priložnosti za rast in naložbe.

Evropa

Pred finančno krizo je imela večina največjih ameriških podjetij močne evropske konkurente, danes pa to velja le še za peščico evropskih podjetij. Evropskih družb z globalno prepoznavnimi blagovnimi znamkami je vse manj, kar je posebej očitno v tehnološkem sektorju. V slednjem pozitivno sicer še izstopa ASML Holding, vodilni proizvajalec naprednih strojev za izdelavo polprevodnikov. Evropa pa nima podjetij, ki bi resno konkurirala ameriški skupini "veličastnih 7".

Poleg tega se evropska podjetja, zlasti tista iz avtomobilske industrije, soočajo s kitajskimi tekmeci, ki so postali cenejši konkurenti, ne več partnerji za izvoz. K temu je treba prišteti še zgrešeno energetsko politiko, bližino vojne v Ukrajini, manjše državne izdatke, odsotnost skupnih evroobveznic na ravni EU in morebitne carine, kar vse prispeva k neugodnemu okolju za rast. Posledično so številni evropski delniški trgi trenutno rahlo do zmerno podcenjeni glede na zgodovinska vrednotenja.

Glede na navedeno pričakujemo, da bodo evropska podjetja v letu 2025 beležila počasnejšo rast dobičkov v primerjavi z ameriškimi. Razkorak med vrednotenji evropskih in ameriških podjetij bo po naši oceni vztrajal, zato smo kljub rahlo do zmerno podcenjenim evropskim trgom nevtralno naklonjeni naložbam v evropske delnice.

Nadpovprečna perspektiva

V prihodnjih štirih letih pričakujemo nadaljevanje pritiska s strani ZDA na evropske države, da povečajo izdatke za obrambo na 2 % BDP. Takšno povečanje izdatkov bo še naprej spodbujalo rast prihodkov in dobičkov evropskih obrambnih podjetij, ki tako ohranjajo nadpovprečno privlačnost za vlagatelje. Ob globalni gospodarski rasti, ki temelji predvsem na realni rasti plač, so perspektivna tudi podjetja, ki prodajajo luksuzne izdelke. Posebej obetavna so tista podjetja, ki niso prekomerno izpostavljena kitajskemu trgu, saj so manj občutljiva na nihanja v tamkajšnjem povpraševanju.

Skupaj ti dejavniki nakazujejo, da so obrambni in luksuzni sektor v Evropi med bolj privlačnimi za naložbe, kljub splošnim izzivom, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo.

Višje tveganje

Zaenkrat smo manj naklonjeni avtomobilski industriji, ki se sooča z večplastnimi izzivi, zaradi katerih postaja vse manj konkurenčna. Nelojalna konkurenca s strani kitajskih proizvajalcev, počasni razvoj električnih vozil, birokratske ovire, ki omejujejo prodajo manjših in cenovno dostopnejših modelov ter visoke cene elektrike močno zavirajo rast panoge. Poleg tega pričakujemo, da bo odstranitev subvencij za električna vozila v ZDA in Evropi ter povečana protekcionistična trgovinska politika ZDA dodatno obremenila avtomobilski sektor.

V odsotnosti večjih fiskalnih spodbud kitajskemu gospodarstvu ostajamo previdni tudi glede naložb v podjetja, ki znaten del prihodkov ustvarijo na Kitajskem. Slabši gospodarski obeti, povezani s počasnejšo rastjo domačega povpraševanja in šibkim izvoznim trgom, omejujejo možnosti za rast prihodkov teh podjetij. To velja zlasti za industrije, kot so avtomobili, elektronika in luksuzni izdelki, kjer kitajska odvisnost ustvarja dodatna tveganja.

Trgi v razvoju

Trgi v razvoju se bodo soočali s povečano negotovostjo, predvsem zaradi trgovinskih politik novega predsednika ZDA, ki bi lahko negativno vplivale na države z velikimi trgovinskimi presežki z ZDA, kot so Kitajska, Mehika in Vietnam. Kljub tem izzivom na teh trgih ostajajo dolgoročne priložnosti, ki jih podpirajo nizka vrednotenja, v nekaterih državah ugodnejša demografska slika in možni obsežnejši fiskalni ukrepi na Kitajskem. Tem trgom smo trenutno naklonjeni rahlo podpovprečno, vsaj dokler se negotovosti nekoliko ne zmanjšajo.

Kitajska

Kitajska se sooča z relativno nizko gospodarsko rastjo, ki je še vedno pod pred pandemičnimi trendi. Deflacija, šibko domače povpraševanje in velike težave v nepremičninskem sektorju močno zavirajo gospodarsko okrevanje. Množična brezposelnost, zlasti med mladimi, postaja vse večji socialni problem. To ustvarja pritisk na vlado, da pospeši gospodarsko rast z obsežnejšimi fiskalnimi ukrepi. Doslej so bili stimulativni ukrepi relativno šibki in nezadostni za popolno okrevanje gospodarstva. Čeprav ima vlada veliko fiskalnega prostora, se zdi, da okleva s sprejemanjem agresivnejših ukrepov.

Trgovinske napetosti z ZDA in negotovosti glede globalnega povpraševanja še naprej vplivajo na izvozno usmerjene sektorje, kar povečuje nihajnost kitajskega delniškega trga. Te napetosti spodbujajo tudi selitev tujih podjetij s Kitajske v države, kot sta Indija in Indonezija, kar pozitivno vpliva na gospodarstvi obeh držav.

Kljub temu so kitajske delnice trenutno bistveno podcenjene v primerjavi z razvitimi trgi, kar predstavlja priložnost za dolgoročne vlagatelje. Tehnološke delnice izstopajo kot posebej obetavne, saj vlada aktivno podpira razvoj naprednih tehnologij, umetne inteligence in obnovljivih virov energije, ki so ključni za prihodnjo gospodarsko transformacijo. Prav tako se odpira prostor za rast cen delnic iz sektorjev trajnih in potrošnih dobrin, saj vlada z uvajanjem subvencij spodbuja domačo porabo, zlasti pri trajnih dobrinah. To ustvarja ugodno okolje za podjetja, povezana s potrošniško tehnologijo, ki lahko izkoristijo naraščajoče povpraševanje na domačem trgu.

Indija

Indijski delniški trg kljub nedavni korekciji ostaja zanimiv predvsem za dolgoročne vlagatelje zaradi svojih strukturnih prednosti in obetavne gospodarske dinamike. Čeprav je rast nekoliko upočasnjena, predvsem zaradi trenutnih makroekonomskih pritiskov in škandala, povezanega s konglomeratom Adani Group, je Indija še vedno ena izmed najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev. Njena močna demografska baza in naraščajoča urbanizacija ustvarjata idealne pogoje za dolgoročni razvoj.

Tehnološke delnice v Indiji so privlačne zaradi vladne podpore digitalizaciji in razvoju tehnološke infrastrukture, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija. Pobude, kot je "Make in India", spodbujajo industrijski razvoj in ustvarjajo priložnosti za podjetja, ki vlagajo v inovacije in napredne tehnologije. Hkrati izstopajo delnice iz sektorja potrošnih dobrin, saj naraščajoči srednji razred in povečanje razpoložljivega dohodka podpirata domače povpraševanje. Vlada uvaja reforme, ki spodbujajo potrošnjo in omogočajo večje možnosti za rast podjetij, povezanih s potrošniškimi izdelki in storitvami.

Poleg tega so indijske delnice kljub nekoliko višjim vrednotenjem v primerjavi z drugimi trgi v razvoju še vedno zanimive zaradi izboljšane makroekonomske stabilnosti in nižje izpostavljenosti globalnim trgovinskim sporom. Tako delnice tehnoloških družb kot delnice podjetij iz sektorja potrošnih dobrin ponujajo močan potencial za dolgoročno rast, ob podpori strukturnih reform in ugodnega demografskega trenda.

Južna Amerika

Države Južne Amerike se večinoma soočajo z nestabilnimi vladami, ki so pogosto nenaklonjene prostemu trgu. Z vidika vrednotenja, manj pa z vidika politične stabilnosti, izstopa Brazilija. Ta bi lahko izkoristila relativno močno povpraševanje po bakru, litiju in nafti. Zanimanje priteguje tudi Argentina, ki po dolgotrajnih težavah zaradi visoke inflacije in splošno slabega gospodarskega stanja z novim predsednikom počasi izhaja iz gospodarske krize. Kljub temu strukturna neravnovesja, vključno z omejenimi kapitalskimi tokovi, ostajajo. Z nadaljnjim gospodarskim okrevanjem pa bi lahko argentinske delnice napisale pozitivno dolgoročno zgodbo.

____________________________________________________________________

^{2 Prilagojen delniški indeks S&P 500, v katerem imajo vsi reprezentanti enako utež}