18. 03. 2013
Nič novega. Gospodarsko okrevanje v ZDA se nadaljuje, medtem ko se stara celina še naprej spopada z dolžniško krizo in rahlo recesijo. Opaziti je tudi spremembo sentimenta na Japonskem, ki je v letošnjem letu na krilih ohlapnejše monetarne politike dosegla solidno rast delniških tečajev.
Regija | V zadnjem tednu (8.3.2013 - 15.3.2013)* | Letos (31.12.2012 - 15.3.2013)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* | +0,58% | +9,07% |
ZDA - S&P 500* | +0,09% | +10,60% |
Evropa - DJ STOXX 600* | +0,64% | +6,35% |
Japonska - Topix* | +2,76% | +11,63% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* | -2,73% | -0,18% |
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Gospodarsko okrevanje v ZDA se še naprej krepi. Industrijska proizvodnja je na primer v februarju bistveno presegla pričakovanja analitikov, predvsem na račun višje proizvodnje industrijske opreme in tudi avtomobilov. Ameriška industrija se tako že nahaja na točki, ko se bo za nadaljnje povečanje proizvodnje morala povečati zaposlenost, saj je povprečno število delovnih ur na teden v februarju doseglo kar 41,9 ure, kar je enako rekordnim vrednostim iz januarja 1998 in decembra 1997 ter je najvišje po letu 1944. Slednje potrjuje tudi pretekli teden objavljeno število o novih zahtevkih za brezposelnost, ki je doseglo drugo najnižjo vrednost v zadnjih petih letih. Zniževanje brezposelnosti pozitivno vpliva na razpoloženje potrošnikov in posledično na rast potrošnje, kar dodatno krepi gospodarsko okrevanje v ZDA. Slednje pa ima prek dviga stroškov dela lahko nekaj zaviralnega vpliva na rast delniških tečajev in preko dviga inflacijskih pričakovanj na rast tečajev obveznic.
Rast povpraševanja v ZDA potrjuje tudi novica, ki je pretekli teden prišla iz ameriškega polprevodniškega podjetja Texas Instruments, kjer so dvignili pričakovanja o prodaji in dobičku družbe v prvem četrtletju letošnjega leta, trend krepitve povpraševanja pa pričakujejo tudi v drugem četrtletju, čemur so se že prilagodili s povečanim obsegom proizvodnje.
Novice s stare celine, ki se trenutno nahaja v rahli recesiji, žal niso tako optimistične, saj se okrevanje napoveduje šele za drugo polovico letošnjega leta. Medtem ko Nemčija še vedno žanje sadove v preteklosti sprejetih strukturnih reform v obliki konkurenčnega in rastočega gospodarstva, kar se še naprej kaže v rastočem izvozu države, gospodarsko stanje v ostalih državah ni tako rožnato. Francija se še naprej spopada z vse manj konkurenčnim gospodarstvom, podvrženim visokim davčnim stopnjam in omejevanju konkurence, kar se je v preteklem tednu odrazilo tudi v vse nižji proizvodnji aktivnosti. Podatki pa vseeno niso tako slabi, kot so jih mnogi pričakovali, kar se odraža tudi v pozitivnih donosnostih kapitalskih trgov v Evropi.
V četrtek so se sešli tudi evropski voditelji na dvodnevnem srečanju Evropskega vrha. Voditelji so vnovič potrdili zavezanost k uravnoteženosti državnih proračunov držav članic, a tokrat so precej pozornosti namenili tudi spodbujanju gospodarske rasti. Strinjali so se, da se mora produktivnost držav, kot so Francija, Italija in druge države na seznamu potencialnih kandidatk za prejem evropske pomoči, povečati prek zniževanja stroškov dela in spodbujanja konkurence. Večja produktivnostjo gospodarstev bi države vodila v gospodarsko rast in zaposlovanje mladih, kar je bila tudi ena izmed vodilnih tem srečanja. V prid slednjemu govorijo tudi ohlapnejši roki za uravnoteženje proračunov najbolj zadolženih držav v Evropi.
Napoved ohlapnejše monetarne politike na Japonskem je v preteklih mesecih znižala vrednost jena v primerjavi z dolarjem in evrom, kar pozitivno vpliva na japonske izvoznike. Slednje pa se je odrazilo na japonskem kapitalskem trgu, kjer so se tečaji japonskih delnic v letošnjem letu v povprečju v jenih zvišali za 22,31 %. Manj spodbudne novice pa prihajajo s Cipra, katerega reševanje Evropa pogojuje s sprejetjem enkratnega davka na depozite. Poteza Evrope ni presenetljiva, v kolikor upoštevamo, da Ciper velja za davčno oazo in da njegov bančni sistem predstavlja kar 800 % bruto domačega proizvoda (BDP) te države, med depozitarji pa tujci, predvsem Rusi, prestavljajo pomemben delež.
Kategorije
Avtor članka
mag. Matej Mazi, CFA
Namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov