10. 10. 2022
Ameriška centralna banka je odločena znižati inflacijo z dodatnimi dvigi referenčne obrestne mere. Trg dela v ZDA ostaja v dobri kondiciji. Makroekonomski podatki v evroobmočju se slabšajo tudi zaradi občutno dražjih energentov.
INDEKS |
Donosnost v zadnjem tednu* |
Donosnost letos* |
Svet - MSCI World |
+1,99% |
-11,20% |
ZDA - S&P 500 |
+1,86% |
-9,81% |
Evropa - DJ STOXX 600 |
+1,00% |
-17,40% |
Japonska - Topix |
+3,77% |
-9,82% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets |
+2,83% |
-12,57% |
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
vir: Bloomberg
Ameriško gospodarstvo je v preteklem mesecu ustvarilo 263.000 novih delovnih mest, kar je skladno s povprečjem pričakovanj analitikov. Stopnja brezposelnosti se je, tudi na račun znatnega znižanja delovno aktivnega prebivalstva, znižala na 3,5 %, kar je izenačitev najnižje stopnje brezposelnosti v zadnjih petdesetih letih. Glede na rekordno nizko stopnjo brezposelnosti ni presenetljivo, da se je urna plačna postavka v zadnjem letu povišala kar za 5 odstotkov, kar je znatno več od stopenj rasti plač pred pandemijo covid. Poleg trga dela pa je k nadaljevanju inflacijskih pritiskov znatno pripomogel kartel OPEC+, ki se je dogovoril za znižanje dnevne kvote načrpane surove nafte v višini 2 milijonov sodčkov. Že res, da OPEC+ že sedaj ni uspel načrpati dogovorjene kvote surove nafte, tudi zaradi sankcij, ki Rusiji onemogočajo ustrezno vzdrževanje naftnih vrtin, a je kljub vsemu napovedano znižanje kvote načrpane nafte pripomoglo k temu, da se je cena surove nafte prvič po avgustu dvignila nad mejo 90 ameriških dolarjev za sodček. Glede na rast plač in cene surove nafte ni presenetljivo, da je verjetnost dviga ameriške referenčne obrestne mere za 0,75 odstotne točke prihodnji mesec vse višja.
Tudi evroobmočje ostaja v primežu visoke inflacije; ta je v septembru dosegla okroglih 10 odstotkov. Kljub ohlajanju evropskega gospodarstva tržni udeleženci pričakujejo, da bo Evropska centralna banka v tem mesecu dvignila referenčno obrestno mero za med 0,5 in 0,75 odstotne točke. Visoka inflacija je tudi razlog, da so tečaji evropskih državnih obveznic teden zaključili malenkost nižje od nivojev s konca predhodnega tedna.
Kako lahko kapitalski trgi kaznujejo nespametne politične odločitve, pa se je pretekli teden pokazalo v Združenem kraljestvu. Predsednica vlade Združenega kraljestva Liz Truss je 23. septembra predstavila načrt za občutno znižanje davkov in povišanje državnega trošenja na račun višjega državnega dolga. Z ukrepi je angleški parlament nameraval omiliti posledice dražjih energentov prebivalstvu in gospodarstvu. Kapitalski trg se je na predstavljeni načrt odzval z močnim upadom vrednosti angleškega funta v primerjavi s pomembnejšimi svetovnimi valutami ter tudi z nadpovprečnim upadom tečajev angleških državnih obveznic. V preteklem tednu je bila tako Liz Truss prisiljena opustiti predlagane davčne spremembe, dodatno pa je trg pomirila z novimi odkupi dolgoročnih državnih obveznic.
S Kitajske še naprej prihajajo novice o novih paketih pomoči gospodarstvu, s katerimi skušajo oživiti kitajsko gospodarsko rast. Pretekli teden je Kitajska napovedala pomoč gradbenemu sektorju v višini 85 milijard ameriških dolarjev, kar glede na velikost kitajskega nepremičninskega trga verjetno ne bo zadostovalo za stabilizacijo nepremičninskega sektorja. Kitajska še naprej vztraja z ničelno covid toleranco. Uradni podatki kažejo, da je število okuženih na Kitajskem doseglo mesečni vrh, posledično pa je kitajska oblast na več območjih razglasila karanteno. V prihajajočem tednu bo po petih letih znova potekal kongres kitajske partije, na katerem bo kitajski predsednik Xi Jinping verjetno dobil tretji mandat. Po kongresu bo tudi jasno, ali bo Kitajska še naprej vztrajala z ničelno toleranco do covida, ki je v preteklih letih pomembno zaznamovala trgovinske tokove.
Kategorije
Avtor članka
mag. Matej Mazi, CFA
Namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov