19. 12. 2016

Ameriški centralni bankirji so napovedali tri dvige referenčne obrestne mere v letu 2017. Tečaji evropskih delnic so dosegli najvišje letošnje vrednosti, medtem ko so tečaji delnic z razvijajočih se trgov, tudi zaradi višjih obrestnih mer v ZDA, teden končali v negativnem območju.

V EUR	V zadnjem tednu (9.12.2016 - 16.12.2016)	Letos (31.12.2015 -16.12.2016)*
Svet - MSCI World*	+0,59 %	+9,77 %
ZDA - S&P 500*	+0,83 %	+14,92 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,31 %	-1,58 %
Japonska - Topix*	+0,53 %	+7,31 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,57 %	+12,18 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriška centralna banka (Fed) je pretekli teden objavila osvežene gospodarske napovedi za prihodnji 2 leti. Napoveduje 2,1 % gospodarsko rast ZDA v letu 2017 in 2 % rast leta 2018, inflacija pa naj bi se v tem obdobju približala ciljni inflaciji 2 %. V prihodnjih dveh letih pričakuje še rahlo izboljšanje razmer na ameriškem trgu dela, ki pa je že blizu polne zaposlenosti. Glede na solidno stanje ameriškega gospodarstva in zmerne gospodarske napovedi, dvig referenčne obrestne mere v preteklem tednu ni bil presenečenje. Rahlo presenečenje je bila le napoved treh in ne več dveh dvigov referenčne obrestne mere v prihodnjem letu, kar je vplivalo na trg obveznic in valutni trg. Letna donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice, ki postopoma narašča že šest zaporednih tednov, se je tako pretekli teden dvignila na 2,58 %, kar je najvišja raven v zadnjih 2 letih. Letna donosnost do dospetja 2-letne ameriške državne obveznice se je dvignila na 1,25 %, kar je najvišja raven po juniju 2009. Napovedani dvigi referenčne obrestne mere so se odrazili tudi na vrednosti ameriškega dolarja, ki je v preteklem tednu v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih. Poudariti velja, da ameriška podjetja, vključena v delniški indeks S&P 500, ustvarijo kar 40 % dobičkov v tujini, močan dolar pa zmanjšuje njihovo konkurenčnost.

Po drugi strani močan dolar povečuje konkurenčnost evropskih izvoznikov, kar je prispevalo k tedenski rasti pomembnejših evropskih delniških indeksov. Indeks DJ Stoxx 600 je tako v petek dosegel najvišjo vrednost v letošnjem letu. Tečaje sta v preteklem tednu spodbudila tudi podatka o rahlo višji novembrski inflaciji in 0,2 % višji zaposlenosti v evroobmočju v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z drugimi četrtletjem. Olje na žerjavico je prilila še stabilizacija političnih razmer v Italiji. Zunanji minister v Renzijevi vladi Paolo Gentiloni je pretekli teden že zaprisegel kot nov italijanski premier in tudi že oblikoval novo vlado. Med prioritetami njegove vlade bo zagotovo sanacija italijanskega bančnega sektorja. Razpoloženja vlagateljev na evropskem borznem parketu niso pokvarile niti nekoliko slabše makroekonomske objave v Združenem kraljestvu. Število ljudi, ki so prenehali aktivno iskati zaposlitev, se je povečalo prvič v zadnjem letu in pol, novembrska inflacija je znašala že 1,2 % na letni ravni, kar je najvišja vrendost po oktobru 2014, cene nepremičnin pa niso porasle prvič po 16 mesecih rasti. Angleška centralna banka (BOE) je kljub navedenim šibkostim obdržala referenčno obrestno mero nespremenjeno, a hkrati napovedala dodatne ukrepe, če se bo gospodarska slika Združenega kraljestva poslabšala.

Najslabšo donosnost v preteklem tednu so v povprečju dosegli trgi v razvoju, kar lahko v veliki meri pripišemo dvigu referenčne obrestne mere v ZDA. Rastoče ameriške obrestne mere bi lahko spodbudile dodaten odliv kapitala iz trgov v razvoju nazaj v ZDA, vse močnejši dolar pa predstavlja vse višje breme državam s primanjkljajem na tekočem računu. Med posameznimi državami velja izpostaviti Mehiko, ki ji je v preteklem tednu bonitetna hiša Fitch podelila negativne obete zaradi pojemajoče gospodarske rasti in naraščajočega javnega dolga. Kljub vse šibkejši gospodarski rasti se je mehiška centralna banka Banxico v preteklem tednu odločila za kar pol odstotne točke visok dvig referenčne obrestne mere. Z dvigom želi zaustaviti drsenje vrednosti mehiškega pesa v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki se je začelo po ameriških predsedniških volitvah. Negativnega sentimenta na trgih v razvoju niso zasenčile niti dobre makroekonomske objave s Kitajske. Kitajska industrijska proizvodnja in maloprodaja sta namreč v novembru porasli več od pričakovanj analitikov, medtem ko je bila rast investicij v osnovna sredstva enaka pričakovani. Omenjeno nakazuje, da bo kitajska gospodarska rast verjetno dosegla ciljno rast za letošnje leto, to je med 6,5 % in 7 %.