09. 07. 2018

Začetki družbeno odgovornega investiranja segajo v 18 stoletje, ko so bile v ospredju predvsem pravice delavcev in potrošnikov. Sčasoma se je z rastjo okoljske in družbene osveščenosti definicija družbene odgovornosti razširila in sedaj upošteva tudi vpliv poslovanja družb na varovanje okolja ter družbo kot celoto. Čeprav podjetja z zviševanjem standardov povečujejo stroške poslovanja in je nabor družbeno odgovornih družb posledično manjši, empirične študije nakazujejo, da se vlagatelji v družbeno odgovorne vzajemne sklade ne odrekajo donosnosti.

Koncept družbene odgovornosti je bil sprva osredotočen predvsem na pravice delavcev in deloma tudi potrošnikov. Leta 1758 je na primer krščansko gibanje Prijatelji (angl. Quakers) na letnem srečanju v Filadelfiji svojim članom prepovedalo sodelovanje v trgovini s sužnji in na ta način začelo promovirati pravice vseh delavcev[1]. V približno enakem obdobju je John Wesley, eden od ustanoviteljev protestantskega gibanja Metodizem[2], v eni izmed svojih tez zapisal, da posameznik ne sme škoditi sočloveku z investiranjem v družbe, ki ogrožajo zdravje delavcev, denimo v kemično industrijo. Sčasoma je družbeno odgovorno investiranje z negativno selekcijo iz nabora potencialnih naložb izločilo tudi družbe, ki so se ukvarjale s proizvodnjo orožja, tobaka in alkohola.

V novejši zgodovini je družbeno odgovorno investiranje dobilo zagon v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je v ZDA začela kulturna revolucija, ki je v ospredje potiskala predvsem pravice žensk in črnskega prebivalstva. Posledično so bile pri družbeno odgovornih investitorjev zaželene investicije v podjetja, ki niso diskriminirala glede na spol ali raso. Z začetkom vojne v Vietnamu so se dodatno povečevali pritiski na obrambno industrijo. Leta 1972, ko je po medijih zakrožila slika 9-letne deklice Phan Thi Kim Phuc, ranjene v napadu z napalmom, je družbeno odgovorna javnost obrnila hrbet družbi Dow Chemical, odgovorni za izdelavo napalma, in drugim orožarskim družbam, ki so se okoriščale na račun vietnamske vojne. V 70-ih in 80-ih letih je več ameriških vzajemnih skladov odprodalo delnice družb, ki so poslovale v J. Afriki ter s tem obsodilo apartheid. Na ta način so pripomogli k ozaveščanju zainteresirane javnosti o razmerah v Južnoafriški republiki, kar je nekoliko pripomoglo k povečanju pritiskov in posledični odpravi apartheida. Ob prelomu tisočletja se je pozornost javnosti preusmerilo tudi na okoljske teme, še posebej na problematiko t.i. globalnega segrevanja in onesnaževanja (Exxon Valdez). Družbeno odgovorni vlagatelji so tako začeli vse bolj podpirati tudi dolgoročne okoljske projekte ter družbe, ki so minimizirale svoj vpliv na okolje. Z vse bolj učinkovitimi medijskimi kanali, prek katerih je postalo opozarjanje na škodljive poslovne prakse in slabo korporativno upravljanje bolj enostavno, pa je družbeno odgovorno investiranje dodalo tudi vidik kakovostnejšega upravljanja družb, denimo raznolikosti v upravah družb.

Ameriški forum za vzdržno in odgovorno investiranje ocenjuje, da je v ZDA petina vseh vzajemnih skladov vsaj delno upravljanih po družbeno odgovornih načelih. Da je družbeno odgovorno investiranje tržno zanimivo, potrjuje tudi dejstvo, da je ameriška investicijska banka Goldman Sachs do konca leta 2016 v družbeno odgovornih skladih upravljala prek 10 milijard USD sredstev, še dodatnih 70 milijard pa v vzajemnih skladih, ki uporabljajo t.i. negativno selekcijo oziroma ne investirajo v družbe, ki poslujejo na področju vojaške industrije, tobačne industrije ali industrije alkoholnih pijač. Po podatkih družbe Morningstar je bilo samo v ZDA leta 2017 ustanovljenih 40 novih družbeno odgovornih skladov, katerih število se je povečalo na 235, skupna vrednost sredstev v upravljanju pa se je povzpela na približno 95 milijard USD.

Raziskave[3] kažejo, da več kot 80 odstotkov t.i. milenijcev (rojenih med sredino 80ih in koncem 90ih let prejšnjega stoletja) in več kot 70 % žensk meni, da je potrebno pri odločitvi o varčevanju v vzajemnih skladih poleg donosa in tveganja upoštevati tudi družbeno odgovorne dejavnike. Po nekaterih ocenah naj bi milenijci v prihodnjih 50 letih podedovali do 30.000 milijard ameriških dolarjev[4] premoženja, kar bi lahko izdatno vplivalo na razvoj družbeno odgovornega investiranja.

V družbi NLB Skladi že od leta 2012 v analitskem procesu upoštevamo transparentnost družb glede okoljskih, družbenih in korporativnih dejavnikov. Glede na vedno večje povpraševanje po družbeno odgovornih produktih in v povezavi z dejstvom, da empirične študije ne kažejo na nižje donosnosti družbeno odgovornih skladov v primerjavi s klasičnimi, pa smo se odločili, da obstoječim in potencialnim strankam ponudimo tudi vzajemni podsklad, preko katerega lahko varčujejo za svoje finančne cilje, pri tem pa hkrati vplivajo na globalno višjo kakovost življenja. Sredstva podsklada NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški so sicer zaradi zanesljivosti podatkov investirana izključno na razvite trge, panožna sestava podsklada pa praviloma sledi panožni strukturi ameriškega in evropskega gospodarstva. Pri izbiri naložb sicer zasledujemo strategijo izbora najboljših predstavnikov panoge, a šele po tem, ko predhodno opravimo negativno selekcijo. Na ta način iz naložbenega univerzuma podsklada najprej izločimo vsa podjetja iz naftne in orožarske industrije, cestnega transporta, rudarske industrije, tobačne industrije, alkoholnih pijač in pornografije. Hkrati tudi znotraj posameznih panog izbiramo s pomočjo analitskih priporočil družb Sustainalytics in RobecoSAM zgolj med tistimi družbami, ki so nadpovprečno ocenjene na področju družbeno odgovornega poslovanja.

Podsklad NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški pomembno dopolnjuje ponudbo družbe NLB Skladi. Vlagatelji imajo možnost, da svoje prihranke ustrezno razpršijo, dodatno pa z varčevanjem v podskladu NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški prispevajo k dolgoročno vzdržnemu okoljskemu in družbeno odgovornem poslovanju. Kot je nekoč dejal znani poslovnež Henri Ford: »Nobena družba ne bo preživela brez dobička. A če bo zgolj skrbela za to, sploh ne bo preživela.«